Vroi Mikrofon

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravlj

Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.O razlogih za naraščajoče nezadovoljstvo in ta silovit stavkovni val, ki je zajel Slovenijo, o odzivih javnosti in vlade na stavkovne zahteve, pogajanjih, ki niso uspešna, možnih rešitvah teh zapletenih razmer, pa tudi o vlogi sindikatov v sodobni družbi z doktorjem Markom Jakličem, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba? Gost: Mirko Štular, direktor Radia Slovenija, tudi eden od podpredsednikov odbora za radio pri EBU

Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.Zapiski: Zakon o medijih: Novosti in prvi odzivi

V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.Sogovorniki: dr. François Hugo, klinični psiholog in mednarodno priznani strokovnjak za menedžment, Carin-Isabel Knoop, predavateljica na poslovni šoli Harvard, Drikus Kriek, dekan IEDC – Poslovne šole Bled, dr. Maja Fesel Kamenik, direktorica družbe HRM One in ustanoviteljica družbe Beep Institute, Alenka Potočnik, vodja službe za razvoj kadrov v podjetju GEN-I, Danijela Govorčinović,

Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen. Sogovorniki: Lenart J. Kučić, svetovalec za medije na ministrstvu za kulturo; Rajko Djordjevič, predsednik upravnega odbora medijske zbornice; Miha Klančar, direktor Večera in predsednik Združenja medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici; Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije; Aske Kammer, danski raziskovalec medijske krajine in poznavalec shem državnih pomoči.

Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem. Kakšna so ob vstopu na obvezniški trg tveganja, kakšne so omejitve in pričakovani donosi? Gost Roka Kužela je poznavalec obvezniških trgov Primož Cencelj, izvršni direktor za upravljanje premoženja na Modri zavarovalnici. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.Sogovorniki: dr. Vesna Švab, psihiatrinja v Centru za duševno zdravje za odrasle v Zdravstvenem domu Logatec Luka Agrež, psihoterapevt, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU dr. Andreja Rafaelič, raziskovalka na Inštitutu Republike Slovenije za socialno va

Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.

S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.V Sloveniji ga na knjižnem področju že dobro poznamo, saj je prevedenih kar nekaj njegovih knjig. Hemon velja za razmišljujočega misleca in kritičnega opazovalca družbe brez dlake na jeziku. V zadnjem času pa najraje sliši na ime Cielo Hemon, ki je njegovo umetniško ime, kadar ustvarja kot didžej. Gašper Andrinek se bo z njim pogovarjal o nevarnosti kolektivne nostalgije, vse bolj radikalni Ameriki, o tem, kaj se lahko zgodi, če zmaga Trump, ter o tem, da nič ni večno, tudi družbene ureditve ne.

Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.Sogovorniki: Milan Kovačevič, Inšpektorat MOL Varja Holec, odvetnica

V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.Sogovorniki: Dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut RS za vode Dr. Gabriela Kalčikova, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani Dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut Tamara Kolerič in Domen Bogdan, nekdanja dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, nagrajena za raziskavo mikroplastike v Muri Zapiski: Na začetku oddaje smo uporabili pravljico o Muri: https://prvi.rtvslo.si/podkast/lahko-noc-otroci/54/174969675 V oddaji omenjamo projekt DeFishGear: https://videolectures.net/MAOplastika20

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?Gosta oddaje sta Martina Copot, ZZZS, in Dimitrij Šulin, Vzajemna. Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na Kontaktni center ZZZS na telefonski številki 01 30 77 300.   

Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi. Skupaj z našo posebno dopisnico Špelo Novak in Barbaro Kvac iz društva Focus komentiramo izplen konference, ki je letos k udeležbi pritegnila rekordno število naftnih lobistov in je precej daleč od optimističnih pričakovanj, da bo svet kmalu napravil korenitejši korak naprej pri zajezitvi segrevanja ozračja. Postrežemo tudi z najnovejšimi dognanji, ki jih glede hitro spreminjajočih se podnebnih vzorcev prinaša znanost, in preverimo, ali bo težko pričakovani sklad za izgube in škodo dejansko zaživel.

RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov. Poizvedbe Sveta RTV Slovenija o morebitni ukinitvi nekaterih enot in znižanju plač so naletele na burne odzive. Vlada bo zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov narodnosti, letos 5 milijonov evrov in v letu 2024 še 10 milijonov. Kakšne pa so srednjeročne možnosti za obstoj in razvoj RTV Slovenija? Kaj je sploh še mogoče storiti? Kako še lahko pomaga država? Kakšne odločitve bi lahko rešile največjo medijsko hišo v državi?

Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitevKako so iskali in kako dojemali prejeto in ponujeno pomoč? Zakaj so se nekateri celo odločili, da se za čim prejšnjo postavitev novega doma otroci nehajo šolati? V zadnjem Vročem mikrofonu o odpravljanju posledic ujm v jesenki seriji oddaj pa nas bo še posebej zanimalo, kakšno lekcijo iz solidarnosti, a tudi iz problemov nadzora nad zbiranjem in razdeljevanjem humanitarne pomoči smo dobili kot družba?   Sogovornice:

Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.Sogovorniki: sociolog dr. Gorazd Kovačič, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Jože Anderlič, poslovnež, investitor in snovalec kompleksa Schellenburg, arhitekt Rok Žnidaršič, podžupan Ljubljane, zadolžen za področje urbanizma, Nenad Hardi Vitorović, zastopnik Sindikata osebne asistence.