18. Vzporednik

Pogovor z našo dopisnico iz Bruslja "kolesari" mimo morebitnih kolesarskih odmevov v sosedah Belgije, v Franciji in na Nizozemskem. Na kak način se čuti ogrevanje pred francoskim Tourom in ali odmeva Rogličevo zmagoslavje na Giru glede na to, da tekmuje za nizozemsko ekipo Jumbo Visma? Mojca Širok poroča, da sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič del vsakodnevnih pogovorov v Belgiji. Govorimo pa tudi o tem, da tako kot v Ljubljani tudi v Bruslju vladajo gradbena dela, pa visokih cenah v supermarketih, za konec pa tudi o novem škandalu, ki se bo razplamtel v Evropski komisiji.

Tudi v Nemčiji ni vse tako harmonično, idilično in složno, kot se nam zdi na daleč. Pri nas je dežja kvečjemu preveč, tam pa vladata vročina in suša. Po silovitih gozdnih požarih zdaj ognji gorijo tudi na ulicah Leipziga, kjer protestira skrajna levica. Po drugi strani se skrb zbujajoče krepi priljubljenost skrajne desnice. Ljudje se poleg ostre razdvojenosti bojijo še visoke inflacije, pa tudi morebitni spolni škandal z načrtnim zlorabljanjem mladih rokeric jim ne pusti mirno spati. V 18. vzporednik se nam oglasi naša dopisnica Polona Fijavž.

Tik pred vsakoletnim eksodusom Slovencev na hrvaško obalo debatiramo o praktičnih nasvetih in morebitnih novostih na tej najbolj priljubljeni turistični poletni destinaciji.Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard poroča, da ponekod uvajajo novosti, na katere se bodo morali vsi turisti sčasoma navaditi. Denimo na drage dvige evrske gotovine na bankomatih, na plačljive tuše, ki občasno ne bodo na voljo, na novo uzakonjeno plačevanje napitnin, na nove "moralistične" mestne pravilnike in mastne globe. V Splitu se boste morali po novem na javnih mestih gibati drugače, manj svobodno oblačiti, pivo boste lahko pili samo v lokalih, pa še na bruhanje vam ne bo smelo iti …

Z našim italijanskim dopisnikom Jankom Petrovcem govorimo o aktualnih temah: poplave in razlogi za tako pogoste naravne nesreče v Italiji most med Kalabrijo in Sicilijo vladno kadrovanje Dirka po Italiji (Giro) in preostali družbenokulturni dogodki ta teden pri naših zahodnih sosedih

Kdo bo postal novi turški predsednik, bomo izvedeli v drugem krogu; ta bo v nedeljo, 28. maja. Združena opozicija proti trenutnemu predsedniku Erdoganu in njegovi stranki si je sicer obetala še boljši rezultat. Kaj vse to pomeni za polarizirano turško družbo, v 18. vzporedniku razloži novinarka zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Helena Milinkovič, ki se je pravkar vrnila s terena v Turčiji.

Moskovska vojaška parada ob dnevu zmage je bila letos še posebej varnostno okrepljena, brez občinstva in preletov letal. Ob tem pa so se Rusi spopadali s težavnimi dobavami streliva na fronti v Ukrajini.Z velikimi težavami pa se v Rusiji še posebej srečujejo redki novinarji, ki si še drznejo povzdigniti kritični glas. O vsem tem z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik.

Novice in zgodbe iz Urugvaja nas dosežejo le redko, takrat pa so po navadi povezane z njihovo nogometno reprezentanco. Ampak Urugvaj je veliko več od nogometa. Ponaša se z bogato kulturo in prostrano naravo ter velja za Latinsko Švico. (Ne)običajne zgodbe iz Urugvaja v 18. vzporednik dostavlja Maja Ava Žiberna.

Na Kosovu je volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova srbsko prebivalstvo bojkotiralo, udeležili so se jih le dobri trije odstotki volivcev. Razmišljamo, kako neuspešne volitve vplivajo na proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, kdo skuša spreminjati stanje v Bosni in Hercegovini ter o velikih srbskih športih klubih in njihovih še večjih dolgovih.

V Bruslju je večina pogovorov in odločitev še vedno povezana z vojno v Ukrajini. Od širitve Nata na Finsko in morda tudi Švedsko do izvoza ukrajinskega žita v Evropsko unijo. Dopisnik Igor Jurič razmišlja o premikih v Bruslju, eden od njih je zagotovo širitev NATA. Še ne leto dni je minilo od Finske odločitve, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu, v začetku tega meseca pa je postala polnopravna članica. Vstop Finske pomeni tudi, da je zaveznišvo podvojilo dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.

V Združenih državah so v ospredju zanimanja javnosti skorajda večne teme: dostopnost orožja, pravica do splava in vohunjenje. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kako bodo zaupni dokumenti, ki zadevajo vojno v Ukrajini in so ušli v javnost, vplivali na zaupanje med ameriškimi zaveznicami in na potek spopadov v Ukrajini. Sprašujemo se tudi, zakaj predsednik Joe Biden toliko pozornosti namenja 25. obletnici irskega velikonočnega mirovnega sporazuma, v katero smer tečejo debate glede dostopnosti orožja in splava, pa tudi o nenavadnem ravnanju Elona Muska pol leta po prevzemu Twitterja.

Hitro spreminjajoče se geopolitične okoliščine so Japonsko, državo s tretjim največjim gospodarstvom na svetu, poslale na pot spreminjanja varnostne in zunanje politike. Zdaj država namenja vse več denarja za oboroževanje in spreminjanje svoje vojske, hkrati pa se ukvarja z notranjimi problemi, ki bi v prihodnosti lahko ogrozili uspešnost njenega gospodarstva, predvsem s staranjem prebivalstva. Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo tudi o odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo ter o kitajskem vplivu na vojno v Ukrajini.

Na Dunaju sta, podobno kot v drugih evropskih državah, med najbolj aktualnimi temami inflacija in gospodarski položaj. Spopadajo pa se tudi s hudimi težavami v zdravstvenem sistemu, na vseh področjih jim primanjkuje zdravnikov, zato z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš preverjamo, kako Avstrijci rešujejo svoj zdravstveni sistem in dolge čakalne vrste. Ob tem govorimo tudi o dunajskem stanovanjskem modelu in pogledu slovenske manjšine na izid deželnih volitev na Koroškem.

Medtem ko se pri nas pripravljamo na novo šolsko reformo in zvišanje plač učiteljem, je v Nemčiji stanje v javnem šolstvu katastrofalno. Primanjkuje približno štirinajst tisoč učiteljev, zato učencem odpada pouk, šole so v zelo slabem stanju. V Berlinu zaradi nemogočih razmer učitelji vsak mesec stavkajo dva dneva, v drugih deželah otroke zaradi pomanjkanja učiteljev prerazporejajo tudi v višje ali nižje razrede, snov morajo predelovati sami, zvezni izobraževalni sistem pa se je izkazal za veliko težavo, ki jo bo treba odpraviti. Nemško tožilstvo pa se ukvarja s preiskavo sabotaž na plinovodih Severni tok 1 in 2, nemški strokovnjak za pomorsko varnost, s katerim se je pred dnevi pogovarjala dopisnica Polona Fijavž, je prepričana, da ni šlo za akcijo peščice, ki bi jo izvedli z jadrnice, pač pa za veliko večjo organizacijo, morda državo? Kdo je torej najverjetnejši saboter? Ugotovili so, da je petdeset tisoč nezasedenih učiteljskih mest. Ne le, da se katastrofa približuje, ampak je nemški šolski sistem

Tudi svežnji protiinflacijskih ukrepov, kot je zadnji, vreden 1,7 milijarde evrov, pa različne enkratne pomoči, ki jih hrvaška vlada namenja prebivalcem, ne lajšajo bistveno vse višjih življenjskih stroškov in ne spreminjajo dolgoletnih demografskih trendov. Nataliteta nezadržno pada, izseljevanje pa se nadaljuje, tako da celo število predstavnikov po volilnih enotah že dlje časa ni sorazmerno s številom prebivalcev. Zato je hrvaško ustavno sodišče zdaj z razveljavitvijo pristojnega zakona zakonodajalce prisililo k iskanju ustreznejših rešitev. Za po njihovem mnenju ustreznejšo ureditev posvetnega družinskega življenja, v kateri bi se ženske spodobneje oblačile, brez izzivanja moških skušnjav, bile bolj predane družini in poslušne možu, ki bi znova postal avtoriteta v krščanski zakonski zvezi, v že 10 hrvaških mestih vsak mesec moli skupina katoliških moških. Njihovi liberalnejši nasprotniki pa svarijo pred poljskim scenarijem, torej manjšanjem pravic žensk in slabšanjem njihovega položaja v družbi.

Z odročne estancije La Josephina ob jezeru San Martin v Patagoniji, iz krajev, ki bi jih lahko hkrati opisali kot raj na Zemlji in kot konec sveta, se oglaša Maja Ava Žiberna. Kot prostovoljka tam v zameno za prenočišče in hrano med drugim kuha, čisti, pospravlja in seka drva, vmes pa raziskuje pisan vsakdan tamkajšnje družbe. Pogovarjamo se o ohranjanju oziroma revitalizaciji flore in favne na velikih kmetijsko-gospodarskih posestvih v Patagoniji, o inflaciji in inovativnih načinih, s katerimi se ljudstvo ob trgovanju na ulici bori proti njej v Argentini, ter o navalu turistov na obe omenjeni območji. Ob raziskovanju vsakdana tamkajšnje družbe je naletela tudi na Slovenca, ki ima zaradi svojih alpinističnih podvigov in izjemne znanstvene kariere v tistih delih Južne Amerike skorajda kulten status.

Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvila življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Naši dopisniki po svetu pa razkrivajo, kako je vojna vplivala na vsakdanja življenja ljudi. Zapiski Leto vojne v Ukrajini, 1. del: Miha Lampreht; Leto vojne v Ukrajini, 2. del: Eka Yokodo; Leto vojne v Ukrajini, 3. del: Jarina Arjeva; Leto vojne v Ukrajini, 4. del: Mykhailo Horiainov, Mladinski simfonični orkester Ukrajine; Leto vojne v Ukrajini, 5. del: Anže Jereb; Leto vojne v Ukrajini, 6. del: dr. Denis Mancevič.  

V 18. vzporedniku vnovič nastopa milijarder, medijski mogotec in eden najbolj znanih Italijanov Silvio Berlusconi. Razlog je star dva dni, gre pa za to, da ga je še zadnje italijansko sodišče oprostilo v zadnjem od sodnih procesov v zadevi bunga bunga. O tej zgodbi razmišljamo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem, ki povzame tudi stanje v koaliciji pod vodstvom Giorgie Meloni, odnos vlade do javne radiotelevizije RAI in spored letošnjih pustnih karnevalov v Italiji.

Na Balkanu je dogajanje v zadnjih tednih nevihtno. Poleg snežnih neurij smo lahko spremljali tudi grmenje s pretepom v srbskem parlamentu, strele pa švigajo vsepovprek po političnem prizorišču. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kakšne so možnosti za uresničitev evropskega predloga za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom in ali bi lahko tudi Srbija uvedla sankcije proti Rusiji. Ob tem pogledamo še proti Severni Makedoniji, kjer so odnosi s sosedo Bolgarijo spet zaostreni, in proti Črni gori, kjer politična kriza še vedno hromi normalno delovanje države.

V Združenih državah še vedno odmeva nov primer policijskega nasilja. Po smrti 29-letnega Tyrea Nicholsa, ki ga je brutalno preteplo pet policistov, so vpletene odpustili in jih obtožili umora. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, na kakšen način so odzivi oblasti in javnosti tokrat drugačni kot ob prejšnjih primerih policijskega nasilja. Ob tem preverjamo tudi, ali je ameriška podpora Ukrajini res neomajna, zakaj se ZDA in Evropska unija zapletata v spopad za gospodarsko konkurenčnost in kako visok je kup laži enega izmed kongresnikov.

Nemčija je nepričakovano postala znana kot glavno nahajališče leopardov. Govorimo seveda o tankih leopard in državi, ki je postala glavna protagonistka diplomatskega plesa okrog dobave bojnih tankov Ukrajini. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, zakaj je Nemčija tako dolgo odlašala z odločitvijo glede izvoza tankov, kako razumeti novo nemško vojaško strategijo v okviru dogajanja zadnjih tednov in ali Nemčija še uživa status vodilne sile v Evropski uniji. Ob tem pa pogled usmerjamo tudi na odmevne akcije okolijskih aktivistov v Nemčiji.