Botrstvo

Študentska prehrana je vedno aktualna tema slovenskih študentov. S pripravo stališča glede prenove sistema študentskih bonov za prehrano je Strateški svet za prehrano sicer v sklopu svojih nalog študentska kosila umestil med prioritetne. A po daljšem času nižanja kakovosti ponudbe študentske prehrane in zmanjšanju števila ponudnikov, so študenti nase opozorili v začetku tega leta. Kaplja čez rob je bil dvig maksimalne cene študentskega obroka in posledično tudi dvig maksimalne cene doplačila za študentski obrok ob koriščenju bona.

Epidemijo revnih delavcev v kulturniških in kreativnih dejavnostih zakriva podpora bližnjih Štiri raziskave, s katerimi so želeli ugotoviti, kako se je v času epidemije spremenil položaj tistih, ki se ukvarjajo z umetniškimi in kreativnimi poklici, so poleg akutnega stanja izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave. Tudi zaradi njih večina tistih, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, živi pod pragom revščine, je odvisna od podpore bližnjih ali pa se je soočila z nujnostjo menjave poklica. Raziskava z več kot 1500 sodelujočimi, v povprečju starimi dobrih 41 let, pa je pred dnevom kulture tudi žalosten opomnik, da k izkoriščevalskim praksam pripomorejo tudi javni (kulturni) zavodi. Gostja: neodvisna raziskovalka Eva Matjaž, soustanoviteljica in programska avtorica kreativnega centra Poligon

Brezposelnost v Sloveniji zadnje mesece statistično dosega najnižje stopnje, brezposelnih je rekordno malo ljudi. Toda zaposlenost hkrati ni več zagotovilo normalnega preživetja. To dokazujeta tako podatek, da skoraj dve tretjini zaposlenih zasluži manj od povprečne slovenske plače in kot tudi pričevanja humanitarnih organizacij, da je med prosilci za pomoč večina zaposlenih. Deloma lahko to pripišemo nizkim plačam, vse višjim cenam življenjskih stroškov in tudi nepremičnin, deloma pa tudi temu, da nezanesljive, prekarne in nestandardne oblike zaposlitve, vključno s samozaposlitvijo, nikakor niso več varovalka pred revščino. Prav na povezanost pravne urejenosti delovnih razmerij in socialne varnosti so med drugim pred dnevi opozorili tudi na predstavitvi zbornika Socialna država in revščina.  Sogovornica: dr. Darja Senčur Peček, profesorica delovnega prava na Pravni fakulteti UM Povezave:  Zbornik Socialna država in revščina. Projekt MAPA.   

Odmevni primeri med vrstniškega nasilja v osnovnih šolah v zadnjih tednih, v enem je prišlo tudi do poškodb s kladivom, strokovnjakov ne presenečajo. Nasilja, nestrpnosti in zmanjšane empatije v šolah po skoraj dveh letih epidemičnih ukrepov, ki so otroke osamili za dolge tedne, v šolah zaznavajo vse več. Kaj sproža tako nasilje, kako ga razumeti in kako otrokom pomagati?

Na ljubljanski Gimnaziji Moste so dijaki na pobudo in pod vodstvom profesorice angleščine Damijane Mihić pred desetletjem prvič kolektivno botrovali otroku iz programa Botrstvo. Tradicije niso prekinili, letos so botri dijaki treh razredov, že nekaj let pa so botri tudi profesorji. Kakšna spoznanja in priložnosti za razmisleke o revščini in družbi je to prineslo dijakom ter koliko je revščina še stigma, sta razmišljali z dijakinjo 2. letnika Saro Ivanc. Sogovornici:  Damijana Mihić, profesorica angleščine in mentorica za sodelovanje v programu Botrstvo na Gimnaziji Moste; Sara Ivanc, dijakinja 2. letnika Gimnazije Moste.

Med zgodbami, ki smo jih predstavili v prvem letu naše podpore programu Botrstvo, je bila tudi zgodba takrat 9-letnega Tilna in njegovih dveh bratcev. Po ločitvi so z mamo, ki je izgubila službo, živeli v najemu, ki ga niso mogli plačevati, zato so jim v mrzlem stanovanju že odklopili pitno vodo, večkrat so bili brez hrane, brez šolskih kosil, fantje so morali opustiti vse dejavnosti, ki so jih veselile, nato pa so prav vse imetje izgubili v požaru. Pomoč, ki ste jo takrat zbrali poslušalci, je bila neprecenljiva, omogočila jim je nov začetek in upanje, da je vsemu navkljub mogoče doseči svoje sanje. Tilen jih je: jeseni je na sprejemnih izpitih dosegel vse točke in se vpisal na želen študij. Njegova mama se je zato znova želela zahvaliti vsem, ki so jim takrat omogočili, da niso potonili: Ne bi splavala takrat. Ne vem, kako bi se končalo, ampak zagotovo ne dobro, ker sem bila popolnoma na tleh. Tilnova mama Tu lahko prisluhnete Tilnovi zgodbi iz leta 2012.  Desetine zgodb otrok in družin smo v tem

Leto 2022 je bilo za ekipo ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, zelo zahtevno, a tudi polno lepih zgodb. Kaj bo sodelavcem, ki so nepogrešljivi del pomoči družinam, ostalo najbolj v spominu, kakšne so njihove želje in voščila za 2023? Hvala vsem, ki ste tudi v minulem letu podprli program Botrstvo ali na kakršen koli način pomagali ljudem v stiski.

Skupaj z ZPM Ljubljana Moste polje polnimo 11 leto sodelovanja in podpore Vala 202 programu Botrstvo v Slovenije. To pa je od samih začetkov povezano tudi z akcijo Ime leta, kjer smo letos že dvajsetič dobili ime tistega, ki je leto najbolj zaznamoval. Kaj letošnji kandidati, Imena mesecev, ki so med seboj izbrala Ime leta, menijo o Botrstvu in kaj o solidarnosti v družbi, smo jih povprašali na četrtkovi sklepni prireditvi na ljubljanskem gradu.

Botrstvo v Sloveniji je v vseh 12 letih delovanja pomagalo več kot 12.000 otrokom in mladostnikom v stiski iz vse Slovenije. V program je trenutno vključenih 6224 otrok in mladostnikov. Trenutno v Botrstvu sodeluje 5656 botrov. V vseh letih delovanja je otrokom pomagalo preko 9500 botrov. Do sedaj je bilo zbranih 27.881.427,53 EUR. Hvala vsem, ki pomagate!

"Včasih se mi zdi, da le opazujem, kako nekdo piše to zgodbo in si mislim, ne, kaj takega sploh ni mogoče," pravi 22-letna študentka Eva o tragediji, ki ju je s sestrico Mio doletela letos, ko sta v le treh mesecih ostali najprej brez očeta in nato še brez mame. Ostali sta sami, brez sorodnikov v bližini, z nekaj dolgovi in velikansko negotovostjo, kako preživeti v prihodnjih letih. Eva, ki je zagovarjala diplomo le nekaj dni pred maminim slovesom, si namreč močno želi nadaljevati zahteven študij, ki jo veseli. Zelo resno izpolnjuje tudi obljubo, dano mami tik pred smrtjo, da bo skrbela za sedemletno sestrico. Ob birokratski počasnosti in togosti našega sistema in dejstvu, da ob študiju in vseh prevzetih starševskih in gospodinjskih obveznostih ne more še redno delati, kot je to počela do očetove smrti, je finančna negotovost, ki skrbi Evo, še posebej velika: "Lani ob tem času smo bili običajna srečna družina, letos imava le še druga drugo." KAKO POMAGATI? Poskeniraj QR-kodo tukaj! Podatki za nakazila/pol

Vsem lučkam, okrasitvam in vsiljivim oglasom navkljub – ali pa prav zaradi vsega naštetega – je december za mnoge najtežji mesec v letu. Še posebej, ko so v družini otroci, že dolgo prikrajšani tudi za zelo osnovne stvari. Kaj šele za bogate praznične obdaritve in doživetja. Naša sogovornica je pred meseci svoje življenje morala postaviti na novo in začeti skorajda iz nič, tudi finančno. Pomoč Botrstva in projekta Čarobna zima zato njej in otrokom v teh dneh omogoča skupna doživetja. Družinam iz programa Botrstvo je te dni mogoče pomagati s pripravo obratnega adventnega koledarja, z namenitvijo delčka svoje dohodnine, če je še niste namenili komu po svojem izboru in pa z geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919. Več informacij najdete na spletni strani boter.si. Hvala vsem za pomoč.

Služba, niti 8-urna, kaj šele za skrajšani delovni čas, že zelo dolgo ne zagotavlja vsaj znosnega preživetja. Še posebej, če bi s plačo pod minimalno morala preživeti mama in najstnik. V predprazničnem času je zavedanje, da otroku ne moreš omogočiti prav ničesar, še toliko težje. Čarobna zima je eden od načinov, kako pomagati otrokom iz programa Botrstvo in njihovim družinam. Več informacij najdete na spletni strani Čarobne zime ali Botrstva, temu projektu pa bodo v celoti namenjene tudi donacije s SMS sporočili z gesloma BOTER5 ali BOTER10, poslanima na številko 1919. Hvala vsem za pomoč. Pred otrokom skrivaš reklame, upaš, da jih ne bo zagledal. Ko zaslišiš, da si otrok nekaj želi, zelo trpiš, ko veš, da mu tega ne boš mogel dati. Zelo te stisne.

Prva adventna nedelja je bila včeraj, z njo se simbolično začenja predpraznični čas in tudi čas, ko številne humanitarne organizacije pripravljajo še dodatne akcije, ki bi olajšal stiske in polepšal te, za marsikoga morda najtežje dni v letu. Akcij je veliko, poiščete jih lahko na spletu ali v vaši okolici, mi opozarjamo na tiste, ki so lahko v pomoč družinam in otrokom iz programa Botrstvo. Če morda kateremu izmed otrok iz programa Botrstvo že botrujete in bi želeli izdatneje pomagati prav pred prazniki, seveda lahko to storite tudi s povišanim nakazilom. Vedno je aktualna tudi pomoč prek poslanih SMS sporočil z gesloma BOTER 5 ali BOTER 10 na številko 1919, v predprazničnem času pa lahko Dijaškemu skladu programa Botrstvo pomagate tudi z nakupom piškotkov Nasmeškotkov v poslovalnicah dolgoletnega podpornika Botrstva, podjetja Hofer Slovenija. Informacije o tem, kako lahko pomagate otrokom iz programa Botrstvo v (pred)prazničnem času, so objavljene tudi na spletni strani programa. 

V prihajajočih tednih se bodo zvrstile številne dobrodelne prireditve in akcije in med tistimi, ki so že vrsto let povezane z našo RTV hišo je tudi 32. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE. To sredo ga skupaj s Slovensko karitas in Radiem Ognjišče pripravlja nacionalna televizija, prenos pa bo tudi na Prvem programu našega radia. Koncert, ki je del tedna dobrodelnosti, je le eden v nizu dogodkov in oddaj, ki na RTV Slovenija že desetletja pripomorejo k razumevanju raznolikih stisk tistih, ki potrebujejo pomoč. Na nekatere prireditve in oddaje, ki so pomagale zbirati pomoč in širiti duh medsebojne pomoč in solidarnosti, vas v naslednjih minutah spomnimo v oddaji, ki jo že več kot 10 let pripravljamo v podporo programu Botrstvo. In ki je pripomogla, da je bilo za pomoč otrokom v stiski doslej zbranih že skoraj 28. milijonov evrov. Tudi to je poslanstvo RTV.

Bremena šolanja na daljavo učenci nosijo še danes, toliko bolj otroci priseljenci. Nekateri so se v šole vključevali ravno v obdobju zaprtja, ostali so brez socialne mreže, s tem pa tudi možnosti, da bi ob pouku bogatili besedišče še z vrstniki, tako med odmori kot dejavnostmi. Zato je za te otroke, pa tudi njihove starše še kako pomembna širša socialna vključenost, meni svetovalna delavka Nika Rudež, ki na Osnovni šoli Koper izvaja dodatne ure slovenskega jezika. Na šoli so minuli konec tedna organizirali tudi prvi tabor za otroke priseljence.

Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države. Pred kratkim je izšlo letošnje poročilo Evropskega inštituta za enakost spolov, ki na različnih vsebinskih področjih meri indeks enakosti spolov.   Že pred pandemijo so pri Svetovnem gospodarskem forumu izračunali, da bi v trenutnem tempu izenačevanje položaja spolov trajalo 99 let. Po epidemiji je ta čas na globalni ravni podaljšan na 136 let, pri tem pa pričakovanih učinkov prihajajoče krize in recesije, ki praviloma bolj prizadene ženske, sploh še ne poznamo. Tudi zato je pomembno, da se je Evropski inštitut za enakost spolov v letošnjem  merjenju indeksa enakosti spolov v državah evropske unije osredotočil prav na omenjene posledice, meni Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov. 

Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe? Prejšnji konec tedna je v soorganizaciji Inštituta 8. marec na Vodnikovi domačiji potekal Festival angažiranega pisanja. Predstavili so prvo delo, v katerem so zbrana pričevanja mladih o karanteni po karanteni in jo po zamisli Ele Potočnik poimenovali Moja soba. Kako zelo odprte rane karantena še vedno pušča in kako jih lahko zašijemo?  

19 slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo za osebe in z osebami z izkušnjo revščine in izključenosti, je tudi letos pripravilo poročilo o revščini v Sloveniji. To poročilo je sestavni del letnega poročila, ki ga 31 nacionalnih mrež in 13 evropskih organizacij pripravi v okviru Evropske mrežo za boj proti revščini (EAPN). Tudi letošnje poročilo je pokazalo številne sistemske pomanjkljivosti na katere nevladniki opozarjajo že vsaj desetletje. Tem se zdaj pridružuje vse večji problem revnih zaposlenih in pa skokovito naraščanje težav z nasiljem in z duševnim zdravjem. Podrobneje s predstavnikom slovenske EAPN, Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice

Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlosko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.

Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.