Moja Zgodba

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali drugi del pričevanja Tončke Marolt iz Horjula, ki je bila leta 1945 obsojena na smrt, nato pa ji je bila kazen spremenjena v zapor. Kot politična zapornica je tri leta preživela po taboriščih in zaporih v Šentvidu nad Ljubljano, Kočevju, na Teharjah in v Begunjah na Gorenjskem.

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol, smo tokrat predstavili začetke revolucije in upora proti njej v Šentjoštu nad Horjulom. Zanimalo nas je, kako se je vse skupaj začelo, zakaj se ljudje niso pridružili osvobodilnemu gibanju, ampak so, nasprotno organizirali proti njemuoboroženi upor. Kaj jih je prisililo k temu in zakaj so smatrali okupatorje za manjše zlo, kot partizane?

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili 1. delu pričevanja Tončke Marolt, ki je bila rojena leta 1926 v Horjulu. Dva njena brata sta bila žrtvi revolucije, Tončka pa je bila leta 1945 V Šentvidu obsojena na smrt. Po pomilostitvi je bila zaprta v številnih taboriščih od Kočevja do Begunj na Gorenjskem. Domov se je vrnila leta 1948.

Voddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar in novinar dr. JožeMožina avtor knjige Slovenski razkol. To je bila druga oddaja v ciklu, ki predstavlja, kako se je leta 1941 na slovenskem vse skupaj začelov povezavi z okupacijo, začetki upora in revolucijo.Oddajo smo začeli z orisom v kakšni državi so živeli naši prednikipred drugo svetovno vojno. Zanimalo nas je, kako so bili Slovencipolitično razdeljeni in kakšne so bile ekonomske razmere vKraljevini Jugoslaviji? Kakšna je bila v tistem času vloga Cerkve?

April 1941: Zlagoma, iz obteženih oblakov, kot iz težkih misli so padle zle slutnje na ramena in globlje v srce. Zlo fašizma in nacizma, ki je zastrlo Evropo, je udarilo tudi k nam, padlo in zarezalo globoko. Slovenski človek je trpel v krču okupatorjevega in kmalu še bratskega ubijanja, ki je po razsežnosti brez primere v narodovi zgodovini.Naš gost je bil zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor ene najodmevnejših knjig zadnjega časa Slovenski razkol. To je bila uvodna oddaja v cikel, ki bo podrobneje predstavljal vzroke in posledice državljanske vojne pri nas.

V Oddaji Moja zgodba ste prisluhnili Mici Malavašič, ki se je rodila v župniji Šentjošt nad Horjulom, tri leta pred začetkom druge svetovne vojne. Očetu so med vojno grozili partizani, ker je pri njih bival mladi duhovnik Srečko Huth, ki so ga kasneje ubili. Družina Malavašič je po koncu vojne, odšla na pot begunstva najprej na Koroško in zatem v Argentino.

V oddaji Moja zgodba je bil gost dr. Jože Dežman. V prvem delu oddaje smo govorili o Posvetu o vojnih grobovih, pokopališčih in grobiščih, kjer vlada precejšen nered. Zatem pa smo predstavili primer takega neurejenega spomenika, ki je tudi grobišče, vendar ne poznamo točnega števila tam pokopanih žrtev. To je Sveti Urh pri Ljubljani.

Tokrat ste lahko slišali posnetek prve javne predstavitve knjige raziskovalca arhivov, publicista Igorja Omerze z naslovom Pravi obraz Janeza Stanovnika. Predstavitev je bila v Gorici na Srečanju pod lipami, povezovala pa jo je publicistka Erika Jazbar. Med drugim ste lahko slišali zakaj si Janez Stanovnik nikakor ne zasluži naziva oče naroda.

V oddaji Moja zgodba smo gostili muzejskega svetnika dr. Jožeta Dežmana, kije predstavil Šenčurske dogodke, ki so zaznamovali zgodovino omenjenega kraja na Gorenjskem v preteklih 100 letih. Razstava, ki je sicer na ogled na spletni Gorenjskega muzeja Kranj, je v preteklih mesecih sprožila burne odzive Zveze borcev, ki je zahtevala celo odstop šenčureksega župana. Prisluhnite, kaj jih je razburilo.

V oddaji Moj zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Albince Žonta, rojene Malavašič iz Šentjošta nad Horjulom, ki je med drugo svetovno vojno doživela revolucionarno nasilje, požig domače hiše in umor dveh bratov. Po koncu vojne je njena družina odšla v begunstvo, najprej na Koroško nato v Argentino.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili trem pričevalcem vezanim na horjulsko dolino. To so bili Janez Marolt s Korene ter Karel in Majda Lončar, ki živita v Clevelandu v Ameriki. Spregovorili so o težkih razmerah zaradi partizanskega nasilja, begunskih poteh in časih, ko so se razbite družine spet srečale.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je pred kratkim pripravilo srečanje povezano s 30-letnico dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije. Gost večer je bil raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza, ki je nedavno izdal študijo Udba in akcija Sever. Večer je uvedel ekonomist in publicist dr. Rado Pezdir. Tomaža Ertla, ki je nosilec državnega odlikovanja samostojne Slovenije, bi morali preiskovati zaradi uničevanja dokumentacije notranjega ministrstva in vpletenosti v udbovski velikovški bombni atentat.

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je spregovoril o očetu, obsojenemu kot pripadniku Matjaževe vojske. Tokrat je na podlagi spominov, ki jih je napisal njegov oče, podrobneje spregovoril o aretaciji, fizičnem in psihičnem nasilju, ter kako je potekal montirani sodni proces v viteški dvorani Brežiškega gradu. Pripovedoval je tudi o tem, kako je oče prestajal kazen v različnih delovnih taboriščih in kakšne posledice je imela krivična obsodba za celotno družino.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je predstavil usodo staršev Jožefa in Marije Košir, rojene Beber. Oče je bil med vojno obveščevalec Kozjanskega odreda, aktivno je sodeloval v partizanskem gibanju, po koncu vojne pa služil v Knoju in Jugoslovanski armadi. UDBA ga je kot pripadnika Matjaževe vojske novembra 1949 aretirala in zaprla v centralnih zaporih v Ljubljani.

Prisluhnete lahko še zadnjemu delu spominov sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala njihovo življenje po letu 1945. V zadnjem delu je še posebej zanimivo, kako so veljaki nekdanjega sistema, sestram najprej odvzeli pravico do oskrbe bolnikov na domu, potem pa so sami prosili sestre naj negujejo njihove svojce. To so bili denimo Franc Kutin, Janez Stanovnik, Lidija Šentjurc, Josip Vidmar ...

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate spomine sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, ki je popisala, kako so redovnice po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani. Slišite lahko tudi, kako so nekatere sestre zaprli in poslali na prestajanje zapornih kazni v taborišča Stari Pisker v Celju, Ferdrenk na Kočevskem, v Škofjo Loko in Begunje na Gornjskem.

Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.