Ultrazvok

Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino Raziskave prof. Nursa so prispevale k boljšemu razumevanju in zdravljenju rakavih obolenj. Kako torej izkušeni raziskovalec spremlja razvoj tehnologije mRNK cepiv, ki je dobila velik pospešek med pandemijo covida? Mnogi stavijo, da bodo prav mRNK cepiva prinesla največji preboj pri zdravljenju raka. Kaj pa pravi spoštovani Nobelovec? S prof. Paulom Nursom je govoril Iztok Konc. Foto: Barbara Zajc Intervju s prof. Nursom na MMC: TUKAJ Pogovora z Nobelovima nagrajencema: Nobelovec Harald zur Hausen je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom – kratko HPV. TUKAJ Nobelovec Richard Roberts je preučeval molekuli DNK in RNK. TUKAJ

Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/

Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.

Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v KamnikuPo uničujočih poplavah so v Zdravstvenem domu v Kamniku zaznali nekaj primerov črevesnih obolenj, v ambulantah pa so oskrbeli ljudi z lažjimi poškodbami in ranami. Njihova ekipa nujne medicinske pomoči je posredovala tudi ob nesreči, v kateri je bager zbil šoferja tovornjaka. Odpravljanje posledic poplav še vedno poteka. Na kaj naj delavci, humanitarci, vojaki, gasilci in prostovoljci ter vse druge ekipe na terenu zdaj najbolj pazijo? Zdravnik Sašo Rebolj opozarja na okužbe ran in tetanus, izpostavlja še previdno ravnanje z vodo za pitje in umivanje. Njegova priporočila boste slišali v tokratnem Ultrazvoku. V Kamnik ga je poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija Kontakti timov na terenu za psihosocialno pomoč

Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike GolnikZa katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo? V današnjem Ultrazvoku podrobneje o tem, kako lahko različne bolezni vplivajo na naše dihanje. Iztok Konc se je na Golniku srečal s pulmologom Matjažem Fležarjem, ki na kliniki vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko. Foto: Pixabay, cc Prvi del - Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno 

Pulmolog o dihanju in spirometriji Človek v mirovanju običajno vdihne in izdihne od dvanajstkrat do dvajsetkrat na minuto. Prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik pravi, da mora biti dihanje avtomatično in nezavedno. »Običajno vdihnemo 500 mililitrov zraka. To je naš dihalni volumen.« Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu Strokovnjaki za žile in srce, med njimi tudi gost oddaje Ultrazvok prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani, še zlasti priporočajo sredozemski tip prehrane poimenovan tudi mediteranska dieta. Številne študije namreč potrjujejo njen varovalni vpliv na naše žile. Te so celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre ali pa poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi dr. Fras. Podrobneje o aterosklerozi in vlogi holesterola pri njenem nastanku v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti coviduProf. dr. Roman Jerala, sintezni biolog s Kemijskega inštituta v Ljubljani, z zanimanjem spremlja poročila o razvoju cepiva proti raku na trebušni slinavki. Rezultati začetnih raziskav so namreč zelo spodbudni; novo cepivo izrazito podaljša preživetje pacientov. Pri cepivu za zdravljenje raka trebušne slinavke gre za enako tehnologijo kot pri mRNK cepivih družb Pfizer in Moderna proti covidu. Kaj smo spoznali v treh letih cepljenja proti covidu? Kako varna in učinkovita so mRNK cepiva? Kaj se zgodi z delčkom mRNK iz cepiva, ko ga vbrizgamo v telo? Za katera rakava obolenja in okužbe bi tovrstna tehnologija še prišla v poštev? Več v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi

Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurguGospa Anja Matušin iz Ljubljane pravi, da se jo sonce hitro prime. »Ampak ne v smislu porjavelosti kože, bolj rdečice.« V mladih letih se je rada sončila; pred dvema letoma pa je pregled kože in sumljivega kožnega znamenja njen pogled na sončenje popolnoma spremenil. Kaj se je zgodilo in kako se je izšlo? Zakaj se zdaj zaveda škodljivosti sončnih žarkov in sončenja v solariju? Več v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok. Z gospo Anjo Matušin je govoril Iztok Konc. Foto: Anja Matušin

Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.

Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapijaZlati standard za zdravljenje krčnih žil oziroma kronične venske bolezni in popuščanja so v zadnjih desetih letih postali minimalno invazivni in tako rekoč neboleči endovenski posegi. Zdravnik skozi luknjico v prizadeto veno uvede posebno žičko in žilo zapre. »Pacient lahko še isti dan z majhnim obližem na nogi odide domov,« pravi asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani. Dodaja, da nekaterim ni treba nositi niti kompresijskih nogavic. V Ultrazvoku nadaljujemo temo o krčnih žilah; tokrat podrobneje o diagnostiki in zdravljenju. Pripravlja Iztok Konc. Foto: PublicDomain/ WikimediaCommons

Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moškihMnogi so vročih poletnih dni veseli, nekateri pa se sončnim žarkom in visokim temperaturam raje umaknejo. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc. Foto: Prvi Krčne žile prvi del: https://prvi.rtvslo.si/podkast/ultrazvok/2288722/174969908

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistemV javnosti je veliko pozornosti zbudilo novo zdravilo proti sladkorni bolezni, ki uspešno pripomore tudi k izgubi telesne teže. Kakšne izkušnje s tem zdravilom imajo slovenski zdravniki? »Mi smo sodelovali že v predkliničnih študijah,« pravi diabetolog Dejan Fabčič iz Nove Gorice. »Rezultati so bili že takrat zelo dobri; fantastični!« Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem. Več v Ultrazvoku. Tokrat z zdravnikom in paraolimpijcem, ki so mu bralke in bralci revije Viva podelili naslov »Moj diabetolog 2023«, Dejanom Fabčičem, ki v Zdravstvenem domu Nova Gorica vodi ambulanto za diabetes in bolezni ščitnice. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni Gospa Alma Pašanović je zadovoljna, da so jo ob dopolnjenih petdesetih letih poklicali iz preventivnega programa DORA in jo povabili na brezplačno mamografijo; na brezplačno rentgensko slikanje dojk. Preiskavo je opravila v ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Gospa Pašanović bo v Ultrazvoku opisala, kako mamografija poteka. Povedala bo, ali slikanje boli, ali ne. Pojasnila, katerim ženskam mamografijo še posebej priporočajo in odgovorila, zakaj je treba govoriti tudi o samopregledovanju dojk. Gospe Almi Pašanović so z mamografijo odkrili rakavo spremembo na dojki. Od tega je minilo sedem let. »Težko rečem, da je izkušnja bolezni pozitivna izkušnja. Človek bi si do kakšnih spoznanj želel priti po lažji poti, kot je bolezen.« Več pa v pogovoru, ki ga je z gospo Almo Pašanović,

Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa Tema: sočutna izčrpanost. Sogovornik: klinični psiholog in psihoterapevt prof. dr. Gregor Žvelc (Filozofska fakulteta v Ljubljani). Definicija: s pojmom sočutna izčrpanost opišemo izčrpanost in še druge telesne ter psihološke simptome, ki se pojavljajo pri strokovnjakih, ki so vključeni v pomoč drugim ljudem. Prizadene zdravnike, medicinske sestre in tehnike, psihoterapevte, socialne delavke in delavce, negovalno osebje … Namen: seznanitev s sočutno izčrpanostjo in predstavitev oblik pomoči. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: Petri Damsten/ Flickr, cc

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)Strokovnjaki v Sloveniji in po svetu kljub razglasitvi konca pandemije še vedno skrbno spremljajo okužbe z novim koronavirusom. Virus je namreč še vedno med nami, ves čas mutira in ravno v teh dneh iz Kitajske poročajo o novem strmem valu okužb. Vodilni kitajski epidemiolog Zhong Nanshan je sporočil, da se na Kitajskem z novo različico XBB koronavirusa tedensko okuži kar štirideset milijonov prebivalcev. Ker se različica hitro širi, epidemiolog napoveduje, da se bo številka do konca junija dvignila na petinšestdeset milijonov novih primerov tedensko. Število okužb z različico XBB se veča tudi v Združenih državah Amerike, po Evropi in tudi v Sloveniji. Ali nas morajo ti podatki skrbeti? V Ultrazvoku odgovarja mikrobiolog dr. Andrej Steyer (NLZOH), sprašuje Iztok Konc. Foto: NIAID/ Flickr, cc NLZOH: Sledenje različicam SARS-CoV-2

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?V Sloveniji poteka živahna razprava o prednostih in slabostih prehranjevanja s hrano živalskega izvora v primerjavi s hrano rastlinskega izvora. V Ultrazvoku tej debati dodajamo pogled mikrobiološke stroke. Mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH), tokratna sogovornica Iztoka Konca, namreč preučuje pomemben sestavni del našega črevesja – to so črevesne bakterije oziroma mikrobiota. Kaj torej kažejo študije in kaj pravi mikrobiološka stroka? Ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani? Katere snovi črevesnim bakterijam koristijo, katere pa jim škodujejo? Zakaj je za mikrobioto sploh pomembno, kaj jemo? Foto: United States Department of Agriculture/ WikimediaCommons, public domain

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimoSam je bil do zdaj desetkrat sprejet na obravnavo in zdravljenje v to zdravstveno ustanovo. »Če si pripravljen sprejeti zdravljenje, se ne zgodi nič hudega; če pa nisi pripravljen, prav tako ni nič hudega, vendar pa zdravljenje traja nekoliko dlje.« Jaka Tomc o izkušnji z duševno boleznijo – bipolarno motnjo – in s sprejemom ter zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici odkrito govori in piše. Več boste izvedeli v Ultrazvoku. Jako Tomca je na pogovor v radijski studio povabil Iztok Konc. Foto: Mankica Kranjec  Jaka Tomc v oddaji Med štirimi stenami  

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo? Ali poznate odgovor na vprašanje, katera je najpogostejša bolezen jeter pri nas? »To je zamaščenost jeter,« pravi zdravnica Vanja Kalacun iz Oddelka za gastroenterologijo UKC Maribor. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da ima kar vsak četrti Evropejec bolj ali manj zamaščena jetra. Maščobe se nabirajo v celicah in ovirajo delovanje tega našega največjega notranjega organa. Če vemo, da v jetrih poteka velik del presnove in sinteze in da jetra tudi razstrupljajo telo, potem lahko sklepamo na mnoge težave, ki jih zamaščenost jeter nekaterim povzroči. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tokrat prvič ob enajstih trideset na Prvem. Foto: NIDDK/ PublicDomain

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo) Pomislite, da bi obisk pri zobozdravniku lahko potekal brez bolečin. Še več: tudi brez predirljivega zvoka svedra, ki nam strah pred zobozdravnikom v kosti nažene že, ko nanj samo pomislimo. Kako bi bilo to mogoče? Različna sporočila obljubljajo, da je to mogoče, kadar zobozdravnik poseg opravi z laserjem. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je spregovoril še o drugih možnostih uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj torej laser še ni zamenjal svedrov. Z dr. Gašpircem se je srečal Iztok Konc. Foto: