Veste, Kaj Jeste

Informações:

Sinopsis

V njej obravnavamo hranila in ivila, ki se pojavljajo na triu.

Episodios

  • Veste, kaj jeste

    08/07/2020 Duración: 12min

    Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Spoznajte "koroško košto"Koroška kulinarika je v preteklosti imela dve značilnosti, ki sta v zadnjih letih zelo iskani in cenjeni: lokalno in sezonsko. Prehrana Korošcev je bila osnovna kmečka hrana, ki se je z industrializacijo preoblikovala v delavsko prehrano, v procesu nadaljnjega razvoja pa je delavska prehrana začela prevzemati tudi posamezne značilnosti meščanske prehrane. Danica Hudrap je avtorica diplomske naloge na temo koroške košte z naslovom »Po starih cajtih diši«.

  • »Tak, da so tisti oblaki lepi, črni gor na gibanici, ne?«

    01/07/2020 Duración: 07min

    Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika – že od nekdaj – izhaja iz družinskega praznika – kolin.Kulinarika Haloz Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika izhaja iz družinskega praznika – kolin, pove gostinec Jani Vuk iz Špajze na Bregu pri Majšperku. »Ker ni bilo hladilnikov, so meso konzervirali na različne načine. Značilna je recimo haloška bunka, ki so jo nasolili, dali v črevo in sušili na podoben način kot kraški pršut.« V paleti gibanic severovzhodne in vzhodne Slovenije haloško »gobónco« opišemo kot slano, največkrat pa sladko pogačo iz kvašenega testa, danes največkrat obloženo s skuto, rumenjaki in kislo smetano. Prav gibanica in tud

  • »Pridejo gospe, naročijo porcijo žab in solatko«

    24/06/2020 Duración: 07min

    Žabje krake kuharji redkeje kot včasih uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, še vedno pa jih v nekaterih restavracijah dobimo v pečeni ali ocvrti obliki.Žabji kraki so tradicionalna - še ne pozabljena - urbana jed Žabje krake kuharji uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, najpogosteje pa jih na mizah nekaterih redkih restavracij najdemo skupaj v paru v pečeni ali - najbolj priljubljeni - ocvrti obliki. Aleš Brulc, glavni kuhar v ljubljanski gostilni Pri žabarju, jih pripravlja že 32 let, in pravi, da skorajda ni gosta, ki jih ne bi naročil. »Mogoče malo spominjajo na kakšno perutničko, čeprav imajo bolj prazen, voden okus.« Žabji kraki so, pove etnolog Janez Bogataj, značilna tradicionalna urbana jed. Bili so torej značilni kot specialiteta predvsem za prehrano prebivalcev Ljubljane in okolice. »Žabe niso množično jedli kmetje ali druge takšne družbene skupine prebivalstva. To je bila značilna jed v mestu, pa še tukaj ni imela večjega obsega pred drugo polovico 18. stoletja.«

  • »Kuham po receptu naše none«

    17/06/2020 Duración: 05min

    12 poletnih nedelj na Prvem pridno polnimo z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskujemo turistično manj poznane točke. NaPOTki je beseda, ki jo morate poiskati, ko pridete na našo spletno stran radioprvi.si. V reportažah se ustvarjalci seveda ne bomo izognili kulinariki določenega območja – nasprotno. Kulinarika neke regije je gotovo nekaj, kar sooblikuje izkušnjo z nekega območja. Zato bomo v naslednjih tednih tudi rubriko Veste, kaj jeste? ob sredah posvetili eni, dvema ali več kulinaričnim značilnostim posameznih regij. Tokrat je bila Tina Lamovšek v Obalno-kraški regiji in se med drugim pogovarjala z dvema zanimivima domačinoma iz Črnega Kala. Njuno kulinarično izkušnjo s tega območja je zbrala Nataša Rašl.V Obalno-kraški regiji odkrivamo kulinarično dediščino Naštevanje bogate kulinarične dediščine Obalno-kraške regije bi lahko trajalo in trajalo: pašte, mineštre; jedi s kombinacijami zelenjave, mesnih omak, testenin in kraškega pršuta, jote, pedoči, seveda štruklji in tako naprej. Spom

  • Nakupovanje sveže zelenjave prek spleta ima velik potencial

    10/06/2020 Duración: 05min

    V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba.Zveza potrošnikov je primerjala ponudnike, ki zelenjavo dostavijo na dom V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov sv

  • Veste, kaj jeste

    03/06/2020 Duración: 08min

    Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Kraški pršut je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih. Strežemo ga brez nepotrebnih dodatkov, narezanega na tanko. Ko govorimo o Krasu, večina od nas kmalu pomisli na pršut. Tistega rdečega, lepo dišečega, ki ga radi postrežemo ob svečanih priložnostih in raznih slavjih. Kraški pršut pa se ponaša z zaščito z geografsko označbo, s katero so mu med drugim priznali posebno kakovost, sloves, tradicijo. Vsi postopki, od soljenja, sušenja in zorenja ter vse do pakiranja, pa morajo biti izpeljani znotraj geografskega območja Krasa. Avtor številnih knjig o mesu in drugih slovenskih avtohtonih jedeh dr. živilsko tehnoloških znanosti Stanislav Renčelj je med drugim vodil tudi postopek zaščite kraškega pršuta. Postopke priprave pršuta so iz kmečkih okolij, kjer vedo, da se mu lahko dodajajo le morska sol, česen in poper, natančno prenesli v sodobne obrate. Gre za suh postopek soljenja, temperature

  • »Zaradi epidemije smo številni spremenili odnos do hrane«

    27/05/2020 Duración: 09min

    V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. V okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost, je Inštitut za nutricionistiko pripravil raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Že do zdaj se je pokazalo nekaj zanimivosti. Imamo recimo podatek, koliko odstotkov gospodinjstev je v preteklih tednih doma peklo kruh.Znani so delni rezultati raziskave o vplivu epidemije na nakupne navade potrošnikov, odnos do hrane in način prehranjevanja.V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. O tem so pripravili raziskavo na Inštitutu za nutricionistiko v okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovaln

  • Do travnika ali gozda za pisano rižoto in solato

    20/05/2020 Duración: 09min

    Nataša Rašl je tokrat na pogovor za rubriko Veste, kaj jeste? povabila Katjo Rebolj, ki je nedavno kot nabiralka in mentorica nastopila v oddaji televizijske mreže Netflix z naslovom “Restavracije na robu,” ki je bila posvečena Sloveniji. Tam je dokazala, da se lahko za obogatitev solate, juhe ali recimo rižote, sprehodimo do bližnjega travnika ali gozda. Tam naberemo številne užitne cvetove rastlin in z njimi jedem dodamo vitamine in antioksidante ter seveda okuse in drugačen, poseben videz.Cvetovi na krožnikih zaradi videza, okusa in tudi ugodnih učinkovZa obogatitev solate, juhe ali rižote se lahko sprehodimo do bližnjega travnika ali gozda. Tam naberemo užitne cvetove rastlin in z njimi jedem dodamo vitamine in antioksidante ter seveda okuse in drugačen, poseben videz. Vendar tudi pri cvetovih, kot poudarja dr. biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj iz podjetja Rožma, moramo vedeti, kaj nabiramo. V Sloveniji lahko naberemo okoli 1500 užitnih vrst tako imenovanih divjih rastlin. “Italija in

  • Naš imunski sistem je v “razkuženem” okolju postavljen pred izziv

    13/05/2020 Duración: 07min

    Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj tudi pomagamo.Z vnosom raznolike prehrane lahko v času epidemioloških ukrepov pomagamo črevesni mikrobioti Črevesna mikrobiota je od vseh mikrobiot v našem telesu tista, v kateri je število mikroorganizmov daleč največje. In največ je v njej ravno bakterij, ki imajo tudi najpomembnejšo vogo pri njenem delovanju. Tako tistih dobrih, kot tudi slabih bakterij, ki pa jih dobimo iz zelo različnih virov, kot je povedala dr. Maja Rupnik, vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano: najprej, ko se rodimo, potem pa s socialnimi stiki, iz okolja ter iz hrane in vode. Na eni strani torej med drugim iz okolja dobimo slabe viruse in bakterije, vendar na drugi strani dobimo tudi še kako pomembne dobre bakterije. Te pa imajo pomembno m

  • Vitaminski kviz!

    06/05/2020 Duración: 13min

    Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.Kako dobro poznate vitamine? Ti so namreč nujni za naše delovanje. Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu. Spomnili se bomo recimo, da z največ dvema velikima žlicama bučnega olja dnevno zadostimo potrebam po vitaminu E, zadostno količino pa vnesemo tudi, če zaužijemo polovico skodelice narezanih mandljev. Da pa bomo delovali preventivno v dolgoročnem smislu, moramo že do 25. leta misliti na osteoporozo, ki se lahko pojavi v starosti. Zato je pomemben vitamin D. Kostno maso namreč pridobivamo samo približno do 25. leta, že po 35. letu pa jo začnemo izgubljati. In tukaj se z zanimivostmi o vitaminih ne konča …

  • V zelenjavi, sadju in stročnicah ga ne boste našli

    29/04/2020 Duración: 06min

    Vitamin B12 je eden od ključnih vitaminov v našem telesu in je v nečem poseben. V zelenjavi in sadju ter stročnicah ga ne boste našli.B12 je strukturno največji in najkompleksnejši od vseh osmih B vitaminovZ izrazom vitamin B12 zaobjamemo različne skupine, ki jim je skupen mineral kobalt. Poseben je zato, ker ima od vseh vitaminov najbolj kompleksno zgradbo in če smo pri večini rekli, da imamo zalogo za nekaj dni, tednov, je ta vitamin takšen, ki ga telo lahko skladišči več mesecev, celo let. S tem smo, kot je povedala Vesna Farič Tuš iz Lekarn Maribor, zaščiteni pred obdobji daljšega pomanjkanja. “Če več let, to pomeni 7 ali 8 let, ne bi vnašali zadostnih količin vitamina B12, šele takrat bi lahko govorili o kliničnih znakih pomanjkanja.” Vitamina B12 v hrani rastlinskega izvora ne boste našli. Nahaja se samo v hrani, ki je bila prehodno obdelana z bakterijami, v katerih poteka sinteza. Zato ga najdemo samo v živalskem tkivu oziroma v živilih, ki so živalskega izvora. “Za vegane je smiselno

  • Vitamin B9

    22/04/2020 Duración: 07min

    Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Vitamin B9 oziroma folna kislina je pomemben za sintezo genetskega materiala, delitev celic ter rast tkiv (ponovitev) Vitamin B9 je drug izraz za folno kislino, v to skupino sodi več spojin, ki jih skupno poimenujemo folati – vse te spojine imajo enako biološko aktivnost, folna kislina pa je sintetična oblika te spojine. V naravi folna kislina ne obstaja, ampak je v obliki folatov, prisotna je le v prehranskih dopolnilih in zdravilih. Največ folatov je v stročnicah – čičeriki, črnem fižolu, soji in leči, najdemo ga tudi v sončničnih semenih, orehih, špinači in špargljih, dober vir so še goveja in telečja jetra, pravi Marina Abazović, direktorica Dolenjskih lekarn. Če uživamo dovolj raznovrstno prehrano, pomanjkanja folne kisline ni. Prav tako je s hrano in prehranskimi dopolnili težko preseči najvišji priporočen dnevni odmerek folne kisline, ki znaša 1 gram. Folna kislina je pomembna za sintezo

  • Surov jajčni beljak preprečuje absorbcijo vitamina

    15/04/2020 Duración: 08min

    Redkokateri vitamin ima toliko različnih imen: vitamin B7, biotin, vitamin H, lepotni vitamin itd. Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz lekarne Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Goricia poudarja, da večina z raznoliko in uravnoteženo prehrano doseže zadosten dnevni vnos tega vitamina, torej je pomanjkanje redko.O biotinu oziroma vitaminu B7 Redkokateri vitamin ima toliko različnih imen: vitamin B7, biotin, vitamin H, lepotni vitamin itd. Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz lekarne Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Goricia poudarja, da večina z raznoliko in uravnoteženo prehrano doseže zadosten dnevni vnos tega vitamina, torej je pomanjkanje redko. “Biotin je zelo pomemben za metabolizem maščob, ogljikovih hidratov in aminokislin, sodeluje pri številnih metaboličnih funkcijah, telesu iz hrane zagotavlja energijo, je pomemben kot regulator izražanja genov, preučujejo pa tudi hipotezo, da je biotin udeležen pri prenosu živčnega impulza po živčevju.” Uživanje surov

  • Veste, kaj jeste

    08/04/2020 Duración: 07min

    Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Praktično nemogoče je, da vitamina B6 zaužijemo prevečVitamin B6 rastline, glive in bakterije proizvajajo same, človek in večina živali pa nimamo encimov, da bi ga sami sintetizirali, zato ga moramo nujno v telo vnesti s prehrano, pojasnjuje dr. Bojan Doljak s Fakultete za farmacijo. Največ ga je v mesu, jetrih, perutnini, svinjini, orehih, sončničnih semenih, lešnikih, nekaj tudi v ribah, presenetljivo malo pa ga je v zelenjavi in sadju. Vitamin B6 ima zelo pomembno funkcijo pri več kot 140ih encimih, kjer je koencim; brez njega ti encimi ne morejo delovati v našem telesu. Najpomembnejši je pri sintezi in razgradnji aminokislin, tudi glukoze, nekaterih živčnih prenašalcev, lipidov in sintezi naših nukleinskih kislin … ima torej veliko razpršenih učinkov in funkcij. Zdrava in raznolika prehrana povečini zagotavlja dovolj vitamina B6, dodajanje je potrebno le pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in

  • Zgodovina nas je naučila, kako pomemben vitamin je pantotenska kislina

    01/04/2020 Duración: 06min

    V laičnih krogih poimenovan vitamin B5, strokovno tako imenovana pantotenska kislina je bila tokratna rdeča nit rubrike Veste, kaj jeste? na Prvem.Pantotenska kislina ima širok seznam nalog (ponovitev)Zadostna preskrba z vitamini pomaga pri številnih nalogah v telesu. Pantotenska kislina, ki je del skupine ali kompleksa vitamina B, laično ji rečemo tudi vitamin B5, ima prstne vmes pri številnih presnovnih funkcijah. Dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. iz zasebnega farmacevtskega podjetja ob tem dodaja, da ima naš organizem še eno pomembno funkcijo, in sicer tako imenovan "samoohranjevalni mehanizem", kar pomeni, da vse s hrano vnešene pantotenske kisline ne izločimo, ampak jo lahko naše telo večkrat uporabi. "Najbolj bogat vir pantotenske kisline so goveja ali telečja jetra, postrvi in druge ribe, jajca, piščanjčje in drugo meso, avokado, ki je zelo bogat s tem vitaminom, tudi sončnična semena, lešniki, soja, fižol, polnozrnata živila in tako naprej." Pantotenska kislina prispeva k sproščanju energije pri presnovi,

  • Vitamin

    25/03/2020 Duración: 08min

    Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.Vitamin B3 je pomemben za normalno presnovo in nastanek različnih spojin oziroma njihovo odstranitev iz telesaZ izrazom “vitamin B3” pravzaprav označujemo molekulo niacin; ta zajema več spojin, med katerimi se v hrani najpogosteje nahajata nikotinamid in nikotinska kislina, pojasnjuje izredna profesorica na Fakulteti za farmacijo Anamarija Zega. Niacin ima dokazano vlogo pri sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju, ohranjanju zdravih sluznic in kože ter pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Odrasel človek za normalno delovanje v povprečju potrebuje 16 mg niacina dnevno. Dovolj niacina zaužijemo že z raznoliko in uravnoteženo prehrano. Najbogatejši vir niacina so jetra, piščanec, nekatere ribe, precej niacina je v hrani rastlinskega izvora, npr. v otrobih, sončničnih semenih in pšeničnih kalčkih.

  • Če ste v stresu, izgubljate vitamin, ki je gonilo telesa

    18/03/2020 Duración: 06min

    Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa. Vnet jezik in razpokani ustni kotički so lahko znaki pomanjkanja vitamina B2 oziroma riboflavinaVitamin B2 oziroma riboflavin je razmeroma široko zastopan v živilih, čeprav ga le redko živilo vsebuje v večjih količinah. Poleg tega imamo zalog le za nekaj tednov, zato je pomembno, da ga v telo redno vnašamo. Najdemo pa ga, kot je povedal doc. dr. Nace Zidar, mag. farm. iz ljubljanske Fakultete za farmacijo, tako v živilih živalskega kot rastlinskega izvora. “Najbolj pogosti viri za riboflavin so mleko, mlečni izdelki, jetra, meso, ribe, stročnice in tudi zelena zelenjava.” Evropska Agencija za varnost hrane priporoča dnevni vnos 1,3 mg na dan. Prvi znaki poman

  • Adijo, utrujenost in pozabljivost!

    11/03/2020 Duración: 08min

    Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem.Vitamin B1 oziroma tiamin je v veliko živilih, vendar v majhnih količinah. Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem. Najdemo ga, kot pravi Nataša Čater, magistra farmacije iz Žalca, v razmeroma veliko živilih, čeprav v majhnih količinah. “Največ ga je v sončničnih semenih, ohrovtu, soji, fižolu, svinjini …” Priporočen dnevni vnos za zadostno preskrbo s tem vitaminom je recimo 170 g lešnikov, 208 g fižola ali 126 g soje. Najbolj hvaležni za raznoliko prehrano s tem vitaminom bodo naši možgani in mišice. “Vitamin B1 sodeluje pri možganskih procesih, delovanju mišic, tudi srca. Pomemben je pri metabolizmu energije v telesu in sodeluje pri tvorbi našega genet

  • V rdeči papriki ga je kar petkrat več kot v limoni

    04/03/2020 Duración: 07min

    Najboljši viri vitamina C so sadje in zelenjava ter iz njiju izdelani sokovi. Veliko vitamina C vsebujejo acerola oz. divja češnja, šipek, jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, črni ribez, kosmulje, koromač in citrusi. Količinsko so v našem geografskem prostoru za oskrbo pomembni tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rdeče in belo zelje, špinača in paradižnik. Živila, bogata z vitaminom C, prispevajo k ohranjanju normalnega delovanja imunskega in živčnega sistema, nastajanju kolagena, normalni psihološki funkciji, zaščiti celic pred oksidativnim stresom in zmanjšanju utrujenosti.Dober vir vitamina C so predvsem surova živila, saj se s kuhanjem uniči velik del vitamina CNajboljši vir vitamina C so sadje in zelenjava ter iz njiju izdelani sokovi. Veliko vitamina C vsebujejo acerola oz. divja češnja, šipek, jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, črni ribez, kosmulje, koromač in citrusi. Količinsko so v našem geografskem prostoru za oskrbo pomembno tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rd

  • Špinača za normalno strjevanje krvi in zdrave kosti

    26/02/2020 Duración: 08min

    Če ste se rodili po letu 1987, potem je bil ta vitamin prvo v narekovajih zdravilo, ki ste ga dobili v življenju. Do šest ur po rojstvu ste prejeli injekcijo s tem vitaminom. Pred uvedbo tega preventivnega postopka je namreč približno vsak stoti novorojenček utrpel neke vrste krvavitev.Vitamin K je prisoten v zelo različnih živilih, tako živalskega kot rastlinskega izvora (ponovitev) Pri vitaminu A se spomnimo na korenje, vitamin D povezujemo s soncem in kostmi, vitamin E z rastlinskimi olji, vitamin K pa je slabše poznan. Malokdo se vpraša, ali v svoje telo vnese dovolj tega vitamina, tudi prehranskih dodatkov z njim je malo. Razlog za to je v dejstvu, da je vitamin K, ki prispeva k normalnemu strjevanju krvi in ohranjanju zdravih kosti, prisoten v zelo različnih živilih, tako živalskega kot rastlinskega izvora. Mag. Maja Petre, mag. farm., specialistka klinične farmacije iz UKC Maribor: “Imamo sicer tri top živila, ki vsebujejo največ vitamina K. To so špinača, ohrovt in belo zelje.” Absorpcija vitamina je

página 5 de 5