Kulturnice

Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost. Razstava Maske: Od rituala do karnevala – osrednji letošnji razstavni projekt v Slovenskem etnografskem muzeju – predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Bogastvo pustnih šeg v slovenskem okolju se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav.Razstava Maske: Od rituala do karnevala, ki jo spremlja istoimenska dvojezična publikacija, je do avgusta 2027 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.

Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.

Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta v različnih zbirkah izšle pri založbi Mladinska knjiga, so avtorska in prevodna dela: Polnočni utrinki iz Brazilije Milene Šmit, V parku, mesec Marjana Strojana, Ocean na steni Tjaše Mislej, Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum.

Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026? Je Hollywood še vodilna filmska industrija, so oskarji še pomemben kriterij za uspešen film? Kaj pomenijo novice o združevanju filmskih studiev za gledalce in kako je na filmsko industrijo v preteklem letu vplivala umetna inteligenca? Pogovarjali smo se s cineastko, filmsko kritičarko in novinarko na MMC Ano Jurc.    15 tujih serij, ki so zaznamovale leto 2025 Najboljši filmi v letu 2025

Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.

Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta. Seveda izmišljena zgodba je prav ob koncu 19. stoletja zaživela v humoreski Vinka Lapajneta. Potopis z vsemi prigodami iz Idrije do Pariza v košu, je objavljal v takratnem humorističnem časopisu Brus, ki je izhajal med letoma 1889 in 1891. Zgodbo je po več kot 130-ih letih po naključju odkril Mirko Ivan Schwery, po očetu Švicar in po mami Šebreljec. Ker sta popotnika potovala tudi skozi njegov rojstni Zürich, ga je stvar pritegnila, zgodbo je zbral v celoti, jo prepisal in izdal v knjigi. Pri projektu je sodeloval tudi David Velikanje, član Dramatičnega društva Idrija, ki ga je ustanovil prav avtor humoreske Vinko Lapajn

V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi. LED-površina, na kateri se predvaja zvočno-vizualna instalacija Data Tunnel svetovno uveljavljenega digitalnega umetnika Refika Anadola, se razteza na tisočih kvadratnih metrih. Okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb je na ogled v Galeriji Družina v Ljubljani na razstavi Jaslice – iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja. V Narodni galeriji so v letošnjem decembru na ogled Jaslice za cerkev svetega Štefana v Štepanji vasi, delo slikarke, grafičarke in kiparke Elde Piščanec.

Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.

V Mariboru bomo v družbi pisatelja Toneta Partljiča, ki se je lotil poglobljenega pisanja, v kar dveh knjigah, o življenje Prežihovega Voranca. Prva z naslovom Voranc je že izšla pri založbi Beletrina. Gre za epsko pripoved, spisano po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, velikega pisatelja iz nekega drugega časa.

Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.

Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin.

Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.Format izredno bogatega dogodka obsega predavanja, nagrade (tudi študentske), razstavo, izid revije Piranesi ter izmenjavo produkcije in znanja. Povezuje dežele Italijo, Avstrijo ter širši prostor Mediterana. Piranski dnevi so bili in ostajajo katalizator arhitekturnega znanja v tem delu sveta. Naslovna tema letošnjega srečanja je bila: Ali je arhitektura nevtralna?

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih. Na predstavitvi so prikazali instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki je nastala med tritedensko delavnico študentov arhitekture pod mentorstvom gostujočih arhitektov Jureta Groharja in Matica Vrabiča. Projekt Platforma rabljenih materialov, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo za uporabnike zaživel spomladi 2026.

CoFestival letos raziskuje, kako so naša telesa vselej del nečesa večjega, v čemer je tudi moč plesa, in poudarja družbeno-skupnostno dimenzijo sodobnega plesa. 14. mednarodni festival sodobnega plesa bo med 21. in 28. novembrom na šestih prizoriščih v Ljubljani predstavil mednarodni program, ki združuje vrhunske umetnike, sveže koreografske pristope ter bogat spremljevalni program dogodkov, pogovorov in druženj.

V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov. Današnji čas ponovno postavlja stavbe osnovnih šol pred velike izzive.Kot kažejo zgledi iz tujine, bodo učilnice, namenjene frontalnemu poučevanju, kmalu nadomestili novi prostorski koncepti.Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, pod mentorstvom Mitje Zorca in Mojce Gregorski.

Frida je barvit, živahen plesno-vizualen portret svetovno znane mehiške slikarke Fride Kahlo. Celovečerni balet na odru SNG Maribor je s tamkajšnjim baletnim ansamblom in v koprodukciji z Opero Wroclov na Poljskem pripravila mednarodno priznana koreografinja Annabelle Lopez Ochoa s svojo ekipo.

Regenerativen, vključujoč način ukvarjanja s prostorom, ki ne izčrpava okolja, ampak temelji na zdravih materialih, spreminja razumevanje arhitekture. V stavbah iz strupenih materialov dihamo strupen zrak. Pod najvišjim dimnikom v Evropi smo se o zdravi, nestrupeni arhitekturi, ki zahteva premik v kulturi in razumevanju načina, kako gradimo, pogovarjali z arhitektko, raziskovalko in vizionarko na področju zdrave gradnje profesorico iz New Yorka Alison Mears, nemško arhitektko in ekologinjo Leilo Behjat ter zagovornico zdravih materialov in novega evropskega Bauhausa Trboveljčanko Petro Marinko.

Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji.

Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna. ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan