Sopotnik

Scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov. Danes se mladim, ki se hočejo poglobiti vase in delati na sebi, očita neka političnost in to, da so slepi za svet okoli sebe. Ampak po drugi strani pa se sprašujem – čakaj, do sem so nas potem pripeljali ljudje, ki se nikoli niso zazrli vase, ki niso bili nikoli zares v stiku sami s sabo? Če ti nisi v stiku sam s sabo, nisi v redu. Kako boš potem kogar koli vodil? Tega ne razumem. Katarina Rešek - Kukla    

Ilustrator in oblikovalec je s svojimi ilustracijami oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič, ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike. Ko sem bil še uporabnik ilustracij, sem vedno sklepal, da ilustrator ve, kako so videti stvari. Da tako, kot je narisal, tudi je. Potem pa sem bil razočaran, ko sem ugotovil, da avtor goljufa. Mogoče sem ravno zato tako obseden z realizmom, ker čutim, da imam odgovornost. Gorazd Vahen

Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler. Mladostniki in starši ne govorijo istega jezika. 'Daj mi mir' je v veliki meri treba upoštevati, ampak včasih lahko pomeni nekaj drugega. Treba je razumeti čustva v ozadju, motiv, zakaj se to dogaja, in se ne osredotočiti na jezik, ker lahko pride do šuma v komunikaciji. Mladostniki potrebujejo ljubezen, a njihov način izkazovanja čustev je popolnoma drugačen kot v zgodnjem otroštvu. dr. Tristan Rigler Pomembno je, da starši mladostnikom omogočijo soodločanje v družini, da lahko prispevajo določene besede k družinski dinamiki in skupnemu dogovoru.  Dobra novica za starše je, da najbolj poznajo svojega otroka. Vedo, kako se odz

Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih. Večkrat slišimo od pedagogov, da niso duševno-zdravstvena ustanova in da je njihov namen otroke izobraziti. Ampak realnost je taka, da je izobraževanje povezano tudi s čustvenim življenjem. Vsem otrokom moramo zagotoviti minimalno osnovno pomoč in podporo. In čeprav je ta pomoč minimalna, za otroke pomeni veliko. Anica Mikuš Kos

Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši? Ob vrnitvi v šole so se vsem stiskam zaradi vrnitve pridružile tudi stiske ob takojšnjem ocenjevanju. Resna težava današnjega dne je, da imamo odličnjake, ki padejo v depresijo, če ne dosegajo vedno najvišje postavljenih ciljev in ne zadostijo vedno perfekcionizmu. "Odrasli smo strokovnjaki v postavljanju nerazumnih kriterijev," opozori dr. Aleksander Zadel. Naključna spraševanja, ki so v šolah še ostanek starih časov, ko so s tem učitelji pridobivali avtoriteto in moč, otrokom predstavljajo velik stres. Lastna pričakovanja, ki jih imajo starši do svojih otrok, so obremenjujoča, treba pa se je zavedati tudi, da nobena pot ni premočrtna. Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je

Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila. Rezultati Evropske agencije za zdravila so glede cepiva AstraZeneca pozitivni. Cepivo je varno. Res je, da so krvni strdki, ki nastanejo v možganih, povezani s cepivom, vendar je to tako redek primer, da se cepivo lahko še naprej uporablja. Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo, pravi, da sta obe cepivi, Pfizer in Moderna, učinkovitejši kot cepivo AstraZeneca, vendar pa je "osnovna zaščita tista, ki te zaščiti pred resnim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo. V tem primeru pa so si vsa tri cepiva enakovredna. Najboljše cepivo proti gripi je samo 50 odstotkov učinkovito, pa se vseeno cepimo". Danes lahko diagnosticiramo marsikaj. Zato se moramo zavedati, da ni zdravega človeka, ampak so le slabše pregledani

Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar Drago Ivanuša že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo. Čeprav živimo v grotesknem kapitalizmu, še vseeno obstajajo neke meje, poti sporazumevanja med ljudmi, ki so onkraj materialnega. Ljudje razumejo, da je pomembno in ima neko vrednosti tudi to, če ti nekomu nekaj zaigraš. Drago Ivanuša    

Pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist. Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah. Poslušanje je tista veščina, ki izginja. Tista, ki smo je vedno manj vajeni, saj si zdaj vsi želimo biti govorci sporočil. Vedno manj bi radi poslušali. Goran Vojnović

Študij defektologije in lastne izkušnje so jo podprle, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti izbrana za Slovenko leta. Od leta 2018 je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani. Glas zveni drugače iz obilnejših ljudi kot iz suhih. Enako velja pri mladih in starejših glasovih. In to lahko zaznajo tudi tisti, ki niso slepi ali slabovidni, ampak na to niso tako pozorni. Za nas je to vir informacij, ki nadomesti tisto, česar oči ne vidijo. Sonja Pungertnik

Ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje. Znašli smo se v težkem precepu. Po eni strani si želimo živeti tako kot prej, po drugi strani pa na dan prihajajo različne strašljive zgodbe posameznikov v stiski (družinska nasilja, spolne zlorabe). Upam si reči, da je koronavirus prinesel neki etični reset. To pomeni, da se bodo začele odpirati teme, ki so bile predolgo časa zaklenjene v predalih, o katerih se ni pogovarjalo, pa bi jih morali že zdavnaj odpreti in se o njih temeljito pogovoriti in navsezadnje tudi razčistiti. Saša Tabaković

Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov. Včasih se šalim in pravim, da sem na Švedsko odšla študirati samo sebe. Ker tam od tebe nihče ničesar ne zahteva. Tja prideš z izdelano idejo, ampak je potem ne razvijaš. Tako sem se tam naučila, da je moja prihodnost odvisna od mene, da nihče drug ne bo delal zame razen jaz sama. Zvezdana Novaković

V svojem terapevtskem delu pomaga predvsem osebam, ki svoje čustvene stiske predelujejo s hrano. Vrsto let je na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Je psihiatrija in psihoterapevtka. Dr. Karin Sernec razume, da ima lahko laična publika glede cepiva dvome in da vanj ni prepričana. Strinja se tudi, da so dvomi zaželeni, dvomov strokovnega kadra pa ne razume: "O strahu govorimo takrat, ko vemo česa nas je strah, pri anksioznosti pa ne moremo pojasniti, zakaj strah. In prav cepljenje je ta anksioznost. Najboljše zdravilo je, da ugotovimo, kaj je primarni izvor strahu. In ta strah, bomo ugotovili, ni prav nič povezan s cepljenjem."   Da lahko na kaj vplivamo, je potrebna kritična masa skupnega mišljenja, čutenja in prepričanja za dobrobit vseh. Za to pa so potrebni pogum, načelnost, pripravljenost izreči in izpostaviti svoj glas.

Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN. Od razumskega sprejemanja, da je neka stvar nevarna, do tega, da spremeniš svoje navade, je potreben velik napor. Ni dovolj sklep, da boš jutri povsem drugačen. Ker naslednji dan se boš zbudil takšen, kot si bil dan prej. Leon Cizelj

Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino, vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico. Stereotipizacija me na neki način moti. Pri Prešernu na primer najprej pomislim na alkoholika. In še danes jih v šoli učijo tako. Za vsako stvar imamo neke razloge. In če to ugledaš na odrskih deskah, enostavno tega ne moreš več obsojati. Neda Rusjan Bric

Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta. Sam mislim, da imamo epidemiologi malo širši pogled na epidemijo, ki ji zdaj pravimo že kar sindemija. Ne gre samo za nalezljive bolezni, ampak za družbeni kontekst in posledice, ki so vidne na številnih drugih področjih, tako zdravstvenih kot nezdravstvenih. Zoran Simonović

Politologinja in slovenistka. Prevajalka in pisateljica. Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah. Izkušnja epidemije me je naučila, da znam zaznati, kdaj je čas, da se malo ustavim. In to polagam na srce tudi tistim, ki trpijo za anksioznostjo ali depresijo. Le tako se bodo znali poslušati in bodo tudi prej zaznali, kdaj se njihovo stanje slabša. Tudi prej si bodo poiskali pomoč. Emanuela Malačič Kladnik

Redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo se raziskovalno ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino. Sociologinja Vesna Leskošek pravi, da je za zdajšnji svet značilno, da smo navajeni biti oddaljeni od katastrof, da nam svet neprestano ponuja veliko udobje in da nas potrošništvo neprestano okupira in servisira. Zato je ta epidemija nekatere zelo presenetila, celo šokirala, da živijo v hudih časih. Vsi si želimo živeti v pravični družbi, v okolju, v katerem bomo imeli medsebojno zaupanje ter upanje za lastno prihodnost in v katerem preživetje ne bi bilo odvisno od tega, koliko denarja imaš v žepu.

Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusa. Je član vladne svetovalne skupine za covid 19, vodi Zdravstveni svet. Ljudje niso otroci, ampak so odrasli, ki bi morali stvari razumeti in se tudi vesti odraslo. Ljudi ni treba zapirati in spuščati, ampak jim je treba povedati, kaj naj naredijo, in potem naredijo, kar pač naredijo. dr. Aleš Rozman

Prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg, zdravnik in borec za urejen zdravstveni sistem. Na vprašanje, zakaj je Slovenija tako zašla, dr. Erik Brecelj odgovarja: "V 90. letih smo bili prepričani, kam gremo, bili smo racionalni, modri, pametni. Po 30 letih pa, namesto da bi se približali Skandinaviji, bežimo proti najglobljemu dnu Balkana. Zakaj? Ker drug drugemu več ne zaupamo, predvsem pa se ne trudimo." Slovenska družba je tudi pravno zelo odprta družba in tolerira goljufije (npr. prodajalce čudežnih zdravil). Mislim, da je Slovenija kar raj za takšna početja. Smo zelo naivni. Najbrž je to lažje početi, kot pa da se človek trudi priti do resnice. dr. Erik Brecelj    

Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo. V mentaliteti vsakega človeka je, da ko začuti nevarnost, išče medsebojno pomoč. Ko pa nevarnosti ne čuti več, se znova drži zase, saj ima občutek, da ne potrebuje drugega. In ravno to je paradoks boja proti koronavirusu. Da bi stvar lažje razumeli, se zbiramo in si pomagamo, na drugi strani pa sta med nami prisotna izogibanje in strah. Vladimir Milošević