Zakladi Nae Dediine

Informações:

Sinopsis

Naa domovina je v izroilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi nae dediine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domaih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnolokih podrojih. Vasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeleujemo dogodkov z etnoloko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in vein iz preteklosti, odkrivamo sodobneje prikaze slovenske dediine.

Episodios

  • Stanislav Glažar - dolgoletni jamski vodnik

    16/04/2024 Duración: 07min

    Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.     

  • Kozolci kot edina slovenska etnična arhitektura

    09/04/2024 Duración: 09min

    V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osve

  • Koroška košta

    02/04/2024 Duración: 10min

    Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje. 

  • Cvetna butara velikanka oziroma presmec

    26/03/2024 Duración: 07min

    V Rádehovi in Volíčini za cvetno nedeljo ob tradicionalnih manjših butaricah oziroma - kot jim rečejo v njihovih krajih že od nekdaj, presmecih, izdelajo še enega, ki je visok osem metrov ali več. Do cerkve ga na blagoslov pripeljejo kar s kolesi. Več je povedala Darja Ornik iz občine Lenart. 

  • Zbiratelj podobic in starih razglednic

    19/03/2024 Duración: 06min

    Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture. 

  • Gregorjevo v Zavodu Antona Martina Slomška

    12/03/2024 Duración: 08min

    V sklopu Zavoda Antona Martina Slomška deluje tudi Glasbena in baletna šola. Aleš Marčič, ravnatelj, in Tadej Kušar, profesor glasbe, sta skupaj z dijakoma in dijakinjo predstavila ohranjanje tradicije koledovanja in podoknice na Gregorjevo.  

  • O tradiciji nabožnih predmetov, verske opreme in o ponudbi le tega v Knjigarnah Ognjišče, v pogovoru s Tanjo in Jernejem 

    05/03/2024 Duración: 04min

    V Bologni je bil nedavno sejem nabožnih predmetov, ki sta ga obiskala tudi Jernej Hrovatin in Tanja Štuhec iz knjigarne Ognjišče. Vprašali smo ju o dediščini verske opreme in če je napredek viden tudi na omenjenem področju.  

  • Gobarstvo

    27/02/2024 Duración: 08min

    Lado Rot je v otroštvu preživljal počitniški čas na Pokljuki, kjer se je začela njegova ljubezen do gobarjenja in narave sploh. Pogovarjali smo se o drugačnem pristopu in novi ideji obujanja ter ohranjanja gobarskega znanja prednikov. 

  • Spletna KAMRA

    20/02/2024 Duración: 08min

    V rubriki smo predstavili spletno KAMRO, portal digitalizirane vsebine domoznanstva celotnega slovenskega prostora. Ureja ga Robert Ožura. 

  • Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

    13/02/2024 Duración: 07min

    Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

  • Krušna dobrota - sončnica

    06/02/2024 Duración: 05min

    V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti. 

  • Lončarstvo Trkolja

    30/01/2024 Duración: 05min

    Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja. 

  • Koroški rženi kruh

    23/01/2024 Duración: 06min

    Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za v

  • Ajdov med čebelarstva Kelemen

    16/01/2024 Duración: 07min

    V Prekmurju smo med ponudniki lokalnih dobrot in izdelkov na Mini radijskih počitnicah v Moravskih toplicah, jeseni leta 2023, spoznali tudi Draga Kelemena iz Nemčevcev, ki je na pobudo žene pred desetimi leti na novo zgradil čebelnjak in začela sta s pridelavo medu ter ostalih medenih proizvodov. Njuna posebnost je med drugimi tudi ajdov med.  

  • Dopisovanje mojstra Plečnika in Alice Masarykove

    09/01/2024 Duración: 08min

    Študenti Filozofske fakultete in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so raziskovali dopisovanje Alice(Elis) Masarykove in mojstra Jožeta Plečnika - januarja se spominjamo obletnic njegovega rojstva in smrti. Pogovarjali smo se s kustosinjo Plečnikove hiše, Ano Porok.

  • Moč in pomen tradicije

    02/01/2024 Duración: 10min

    Matej Pavlič je dolgoletni urednik revije TIM in ljubiteljsko tudi kolednik. Slednje nas je privabilo za krajši pogovor o pomenu, vlogi in moči izročila ter bogastva naše dediščine. 

  • Šmarske vezilje

    26/12/2023 Duración: 06min

    Vida Zupančič je ena od šmarskih vezilj, ki so razstavljale svoja ročna umetniška dela v knjižnici Šmartno pri Litiji, po poklicu je šivilja, pred enajstimi leti se je pridružila skupini šestindvajsetih gospa. Prevzela je vodenje in gospe vezejo čez vse leto, dvakrat na mesec se dobivajo v omenjeni knjižnici, po dve šolski uri.  

  • 800 let prve postavitve jaslic - II. del

    19/12/2023 Duración: 07min

    Nadaljevanje pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem in dr. Andrejo Eržen Firšt o visokem jubileju, 800-letnici prvih jaslic, ki jih je v votlini Greccio leta 1223 postavil sveti Frančišek Asiški. Ob tem pomembnem jubileju je bil na Brezjah organiziran simpozij z mednarodno udeležbo. Odkar je sveti Frančišek Asiški pripravil posebno praznovanje Jezusovega rojstva v Grecciu pri Rietiju, je to njegovo dejanje pripomoglo k tradiciji širjenja jaslic iz Italije po vsem svetu.Papež Frančišek je v Apostolskem pismu o pomenu jaslic Admirabile signum, ki ga je v Grecciu podpisal 1. decembra 2019, med drugim zapisal: A pojdimo takoj k izviru jaslic, kakor ga razumemo mi. V duhu se odpravimo v Greccio, v Rietski dolini, kjer se je sv. Frančišek ustavil, ko se je verjetno vračal iz Rima, kjer je 29. novembra 1223 od papeža Honorija III. dobil potrdilo svojega Vodila. Po njegovem potovanju v Sveto deželo so ga te votline na poseben način spominjale na Betlehemsko pokrajino. Možno je tudi, da so se Ubožca v Rimu dotaknili moza

  • 800 let prve postavitve jaslic

    12/12/2023 Duración: 08min

    Ob visokem jubileju, osemsto letnici prve postavitev jaslic sv. Frančiška Asiškega v Grecciu, smo se pogovarjali s p. dr. Robertom Bahčičem in dr. Andrejo Eržen Firšt.  Frančiškovo dejanje je pripomoglo k tradiciji širjenja jaslic iz Italije po vsem svetu. Greccio je postal zatočišče za dušo, ki se skrije na skalo, da bi se pustila oviti v tišino, je o pomenu jaslic sv. Frančiška Asiškega v apostolskem pismu leta 2019 zapisal papež Frančišek. 

  • Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

    05/12/2023 Duración: 07min

    Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

página 1 de 3